Pregled BIOSANA Aktivna vključuje izbran paket laboratorijskih preiskav namenjenih preventivi in odkrivanju prisotnosti morebitnih dejavnikov tveganj za bolezensko obolenje pri aktivnih ženskah srednjih let, ki se počutijo zdrave. Zdravnik opravi zaključni pogovor ter pisno poda končno oceno.
Paket vsebuje standardne laboratorijske preiskave, ki so namenjene osnovnemu pregledu zdravja, pomembne preiskave za oceno zdravja srca in ožilja, zdravja jeter, trebušne slinavke, ledvic, kontrole glukoze v krvi, oceno stanja vitaminov, elektrolitov in mineralov, podrobnega zdravja ščitnice ter dodatne analize strestnih indikatorjev in tumorskih markerjev.
Povečane vrednosti tumorskih markerjev se pojavijo veliko časa pred samimi simptomi bolezni, kar lahko pomembno vpliva na zgodnejše odkritje in boljše možnosti za zdravljenje.
Pregled BIOSANA Aktivna vključuje poleg paketa laboratorijskih preiskav tudi zaključni pogovor z zdravnikom, ki po pogovoru pisno poda končno oceno. Po opravljeni preiskavi prejmete POROČILO O IZVEDENI PREISKAVI z morebitnimi priporočili in opozorili.
Laboratorijske preiskave vključujejo:
1. PREISKAVE KRVI
Laboratorijske preiskave krvi so eden najpomembnejših ukrepov, ki ga lahko storimo za preprečevanje življenjsko nevarnih bolezni. Rezultati lahko pomagajo odkriti skrite zdravstvene težave v zgodnjih fazah, kadar je zdravljenje še vedno mogoče in učinkovito.
HEMOGRAM (krvna slika) določa vrednosti eritrocitov (rdečih krvnih celic), levkocitov (belih krvnih celic), število trombocitov in eritrocitnih indeksov (MCV, MCH, MCHC, RDW), določi vrednosti hemoglobina v krvi in določi volumenski delež rdečih krvničk v krvi (hematokrit). Hemogram nam poda splošne informacije o krvnih celicah.
DKS (diferencialna krvna slika) določi deleže posameznih vrst levkocitov (nevtrofilni, eozinofilni, bazofilni granulociti ter limfociti in monociti). Hemogram z DKS ponuja informacijo o splošnem zdravstvenem stanju, za odkrivanje in spremljanje različnih bolezni ali stanj, ki vplivajo na krvne celice, kot so slabokrvnost, infekcije, vnetja, krvavitev ali rak.
SR (sedimentacija) je krvna preiskava, ki meri hitrost posedanja rdečih krvničk oz. eritrocitov v krvi. Pomaga postaviti diagnozo bolezenskim stanjem z akutnimi ali kroničnimi vnetji (okužbe, rak ali avtoimunske bolezni).
2. CELOTEN PREGLED URINA
Izločanje urina je pomembno za mnoge telesne funkcije. Odvaja odpadne snovi, ki nastanejo med presnovnimi procesi. Prisotnost nekaterih snovi v urinu nam poda pomembne informacije o vnetju oziroma infekcijah urinalnega trakta ter o ledvičnih in sistemskih bolezni.
V urinu se testira prisotnost proteinov, glukoze, bilirubina, ketonov, bakterij, glivic in drugih parametrov. Urin se
pregleda tudi pod mikroskopom. z akutnimi ali kroničnimi vnetji (okužbe, rak ali avtoimunske bolezni).
3. KRVNI SLADKOR
Povišana raven glukoze v krvi je eden osnovnih pokazateljev sladkorne bolezni. Diabetes je ena najpogostejših sodobnih kroničnih bolezni, ki jo v številnih primerih lahko preprečimo, če jo odkrijemo dovolj zgodaj.
GLUKOZA v krvi je eden osnovnih pokazateljev sladkorne bolezni. Povišana koncentracija glukoze ali hiperglikemija lahko kaže na diabetes. Diabetes je ena najpogostejših sodobnih kroničnih bolezni, ki jo v številnih primerih lahko preprečimo, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. Znižana koncentracija glukoze ali hipoglikemija kaže na hiperplazijo ali tumor trebušne slinavke, lahko pa nastane tudi zaradi bolezni ledvic in srca, slabe funkcije hipofize in nadledvične žleze ter razširjene bolezni jeter.
4. ZDRAVJE JETER
Jetra so kompleksen in pomemben organ, ki organizem ščiti pred nevarnimi snovmi. S krvjo v jetra prihajajo tako hranljive kot tudi različne strupene snovi, ki jih morajo jetra nevtralizirati in s tem preprečiti poškodbo organizma. Z nezdravim načinom življenja in neustrezno prehrano ogrožamo zdravje jeter (uživanje alkohola, zdravila, mastna in ocvrta hrana). Spremenjena funkcija jeter vpliva na celotno zdravje. Pri upočasnjenem delovanju jeter organizem postopno prehaja v stanje kronične zastrupitve.
CELOKUPNI BILIRUBIN nastane večinoma z razgradnjo hemoglobina iz eritrocitov, nato se pretvori v jetrih in izloča
preko žolča. Povečane vrednosti bilirubina opozarjajo na spremenjeno funkcijo jeter.
CELOKUPNI PROTEINI so pokazatelj kakovosti delovanja jeter in ledvic ter stopnjo hranjenosti oziromapodhranjenosti.
AST, ALT, ALP so jetrni encimi. Povišani jetrni encimi so znak poškodovanih jeter ali pa se pojavijo kot posledica
povečane fizične aktivnosti (pri športnikih) in uživanja zdravil.
GGT je encim, ki je prisoten v vseh celicah. Povišane vrednosti GGT se kažejo pri bolezni in poškodbi jeter
(hepatitis, mastna infiltracija jeter ali rak).
5. LIPIDOGRAM
Z določanjem vrednosti holesterola v krvi lahko podamo oceno tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni in
srčne kapi ter možganske kapi. Prav tako pomaga določiti vrsto zdravljenja in njeno učinkovitost. Priporočljivo je,
da imamo škodljivega holesterola LDL v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več, saj se tako zmanjša tveganje za
nastanek bolezni srca in ožilja.
HOLESTEROL je sestavni del vsake celice in je nujno potreben je za tvorbo večine hormonov, kot so testosteron in
estrogeni.
HDL HOLESTEROL odvaja presežek holesterola v jetra, zato lahko rečemo, da je to “dober” holesterol, ki pomaga
pri čiščenju krvnih žil in zmanjšuje tveganje za bolezni ožilja.
LDL HOLESEROL ali “slab” holesterol, povečuje tveganje za skladiščenje nečistoč na stenah krvnih žil, kar privede
do zamašitve ter poveča tveganje za bolezni ožilja ter za srčno in možgansko kap.
TRIGLICERIDI so maščobe v krvi. Previsoka vrednost maščob v krvi lahko povzroči zamašitev in bolezni krvnih žil,
vključujoč srčno in možgansko kap.
6. ŽELEZO
Železo igra pomembno vlogo pri našem zdravju, saj je sestavni del hemoglobina v rdečih krvničkah in je ključnega
pomena za prenos kisika po organizmu. Pri pomanjkanju železa, se zmanjša tvorba hemoglobina, s tem pa je
porušeno nastajanje eritrocitov in zmanjšana kapaciteta krvi za prenos kisika. Pomanjkanje železa vodi v
slabokrvnost, ta pa lahko zelo poslabša kakovost življenja (preprosta opravila se zdijo naporna, občutek, da ste
brez energije, težave pri razmišljanju, govorjenju ali odločanju, omotičnost in zaspanost).
ŽELEZO je sestavni del hemoglobina v rdečih krvnih celicah. Pomemben je za prenos kisika po organizmu. Če je
železa premalo, se zmanjša tvorba hemoglobina, porušeno je nastajanje eritrocitov in zmanjšana kapaciteta krvi za
prenos kisika. Pomanjkanje železa vodi do slabokrvnosti in takšni ljudje težje prenašajo napor, hitreje se utrudijo,
so bledi in imajo pogosto vrtoglavico.
UIBC, TIBC sta merilo za skupno sposobnost vezave železa in prenos železa v telesu in sta pomemben pokazatelj
pri diagnostiki slabokrvnosti.
FERITIN je protein, ki skladišči železo za bodoče nastajanje rdečih krvnih celic. Koncentracija feritina se zniža pri
pomanjkanju shranjenega železa.
7. ZDRAVJE LEDVIC
Ledvice čistijo kri in ustvarjajo urin, s katerim se iz organizma izločajo odvečne in zdravju nevarne snovi. Delovanje
ledvic je ključno za naš organizem. Z redno kontrolo lahko pravočasno diagnosticiramo spremembe v njihovem
delovanju in preprečimo morebitni razvoj bolezni.
SEČNINA je glavni metabolni produkt dušikovih snovi v našem organizmu. Povečane vrednosti sečnine v krvi
najdemo pri akutni in kronični bolezni ledvic. Znižana vrednost sečnine lahko kaže na težko bolezen jeter, celiakijo
ali nefrotski sindrom.
KREATININ je produkt razgradnje kreatina in se iz organizma izloča z urinom. Povečane vrednosti kreatinina
zaznamo pri spremembah delovanja ledvic.
URATI ali sečna kislina v krvi je rezultat metabolne razgradnje purina. Lahko se uporablja pri diagnosticiranju
bolezni ledvic. Povečane vrednosti sečne kisline najpogosteje zaznamo pri osebah, ki bolehajo za putiko ter
ledvičnimi boleznimi.
8. ZDRAVJE TREBUŠNE SLINAVKE
Trebušna slinavka je žleza z endokrino in eksokrino funkcijo. Endokrini del s svojimi hormoni (inzulin, glukagon)
ureja raven krvnega sladkorja, eksokrini del pa z izločanjem prebavnih sokov in encimov ureja prebavo in
absorbcijo hranil.
ALFA AMILAZA in LIPAZA sta encima za oceno funkcije trebušne slinavke.
9. ELEKTROLITI IN MINERALI
V telesu uravnavajo količino tekočine, ohranjajo funkcije mišic in živcev. Pomembni so za hormonsko ravnovesje,
encimske reakcije, izkoriščenost glukoze, kostno maso, funkcije prebavnega trakta, krvni tlak, zgradbo in sestavo
tkiv. Primanjkljaj (neravnovesje) elektrolitov lahko povzroči resne zdravstvene težave: bolečine v mišicah in krče
mišic, nemir, tesnobo, glavobol, občutek žeje, nespečnost, nepravilen utrip srca, težave s koncentracijo in
vznemirjenost, bolečine v sklepih, spremembe teka ali telesne teže, vrtoglavico pri hitrem vstajanju.
NATRIJ ureja hidracijo organizma, njegova glavna naloga je vnos vode v celice. Potreben je za vzdrževanje funkcije
mišic in živcev.
KALIJ se nahaja v celicah organizma. Prenaša živčne dražljaje, zato je pomemben za delovanje srca, ledvic ter
živčno-mišičnega sistema.
KLOR pomaga pri vzdrževanju normalne količine tekočine v organizmu.
MAGNEZIJ igra pomembno vlogo pri varovanju zdravja mišic, živcev, kosti in zob, pri dvigu imunske odpornosti,
uravnavanju krvnega tlaka in sladkorja v krvi ter vzdrževanju zdrave mere stresa.
KALCIJ pomaga pri varovanju srca, živcev in mišic, potreben je za normalno strjevanje krvi, zdravje kosti in zob ter
za preprečevanje osteoporoze.
FOSFATI skupaj s kalcijem sodelujejo pri krepitvi kosti. Pomembni so tudi za proizvodnjo energije, rast in obnovo
tkiv ter za delo mišic in živčnega sistema.
10. VNETJE
CRP ali C-reaktivni protein kaže na sistemsko vnetje v organizmu. Vnetni proces je eden ključnih razlogov za razvoj
metabolnih sprememb, vključno z diabetesom. Trajno povišane vrednosti CRP so pomemben zgodnji pokazatelj za
številne bolezni.
11. VITAMINI
VITAMIN B12 (kobalamin) je v vodi topen vitamin, ki je potreben za rast krvnih celic, delovanje
ščitnice in vzdrževanje integritete živčne membrane. Znižane koncentracije kažejo na težave z absorpcijo v črevesju
ali nepravilno prehrano. Zvišane koncentracije pa običajno povezujemo s predoziranjem pripravkov oz.
prehranskih dopolnil.
VITAMIN D vnašamo v telo s hrano, tvorimo pa ga tudi sami s pomočjo sonca. Ima številne in zelo pomembne
funkcije, saj ima vsaka celica našega organizma receptorje, preko katerih lahko vitamin D deluje nanje. Čeprav z
zadostno izpostavljenostjo soncu organizem lahko izdela zadostne količine vitamina D, pogosto pride do
pomanjkanja, kar pospeši razvoj številnih bolezni. Pri odraslih je vitamin D pomemben za vzdrževanje močnih in
zdravih kosti (pomaga pri absorpciji kalcija iz črevesja), normalne vrednosti vitamina D pa so pomembne tudi za
večjo odpornost in zmanjšanje tveganja za razvoj kroničnih bolezni, visokega krvnega tlaka in tumorjev.
12. DELOVANJE ŠČITNICE
Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, ki izloča ščitnična hormona tiroksina (T4) in trijodtironina (T3), ki imata
zelo pomembno vlogo pri delovanju organizma, saj pospešujeta presnovne procese v telesu in sta nujno potrebna
za normalno rast in razvoj tkiv, povečata pa tudi tvorbo toplote v telesu. Ščitnica prek hormonov, ki jih proizvaja,
vpliva skoraj na vse metabolne procese v telesu ter ustvarjanje energije, zato je ustrezna vrednost hormonov
predpogoj za normalno delovanje organizma. V organizmu se ščitnični hormoni nahajajo vezani na proteine, ali v
prosti obliki (T3 prosti in T4 prosti). Samo prosti hormoni so aktivni.
TSH je hormon, ki nastaja v hipofizi ter uravnava izločanje hormonov ščitnice trijodtironina (T3) in tiroksina(T4).
T4 prosti je ščitnični hormon, ki ga izloča žleza ščitnica.
T3 prosti je ščitnični hormon, ki ga izloča žleza ščitnica in ima glavno vlogo za učinke v tkivih. V pretežni meri
nastane iz T4 s pomočjo encima dejodaze.
V primeru povečanega delovanja ščitnice – hipertireozi prihaja do pospešenega metabolizma s številnimi
motnjami, kot so nemir, razdražljivost, nespečnost, povečano znojenje, izpadanje las, pospešen utrip srca, driska in
hujšanje. Pri zmanjšanem delovanju ščitnice – hipotirozi se upočasni metabolizem, kar privede do trajne
utrujenosti, zaspanosti, debelosti, zastajanja tekočine v telesu in sprememb pri prebavi.
13. STRESNI HORMON
KORTIZOL je hormon, ki prispeva k številnim telesnim funkcijam in igra vitalno vlogo pri odzivu telesa na stres.
Izloča ga nadledvična žleza in pomemben je pri uravnavanju metabolizma maščob in ogljikovih hidratov.
Kortizol povečuje skladiščenje maščob na določenih delih telesa in tako ustvarja “zaloge” za primer, ko telo zaradi
izrednih razmer potrebuje več energije. Ko je telo izpostavljeno fizičnemu ali psihičnemu stresu, je izločanje
kortizola povečano. Če to traja daljše obdobje, naše telo stalno dobiva signal za skladiščinje maščobnega tkiva
(tipično okoli trebuha), saj bo tako imelo izvor lahko dostopne energije. To je eden od razlogov, zaradi katerih
prihaja do debelosti kljub zadostni telesni aktivnosti in pravilni prehrani.
Vrednosti kortizola nam pomagajo oceniti funkcijo nadledvične žleze in so indikator za simptome Cushingovega
sindroma ob prevelikih vrednostih kortizola oziroma Addisonove bolezni, ko se pojavijo prenizke vreznosti
kortizola zaradi kronična insuficienca nadledvične žleze. Za izčrpanost nadledvične žleze so značilne nižje vrednosti
kortizola in tudi obrnjen razpored njegovega izločanja: višje vrednosti kortizola ponoči in prenizke vrednosti
kortizola zjutraj.
14. KRI V BLATU – s tem testom se ugotavljajo skrite krvavitve, ki niso vidne s prostim očesom. Tako odkrivamo
vzroke za pomanjkanje železa in spremembe, ki so predhodnice nastanka raka debelega črevesa.
15.TUMORSKI MARKERJI
CA 125 je eden izmed redkih tumorskih markerjev, ki se ga uporablja kot preventivno preiskavo za odkrivanje raka
jajčnikov pri ženskah.
CA 15-3 se uporablja kot dodatna preiskavo pri kliničnem pregledu dojk, ultrazvoku dojk ali mamografiji. Pomaga
odkriti tumorske procese, ki se pojavijo v dojkah. Uporablja se ga kot dodatno preiskavo za odkrivanje raka dojk
(tudi, če ni simptomov) spremljanje zdravljenja, odkrivanje učinkovitosti zdravljenja in odkrivanje ponovitve oz.
metastaze.
CA 19-9 se uporablja kot dodatna preiskava za zgodnje odkrivanje, spremljanje zdravljenja in določanje
učinkovitosti zdravljenja raka trebušne slinavke, raka žolčnika, raka žolčnih kanalov ter raka jeter.
CEA se uporablja kot dodatna preiskava za zgodnje odkrivanje, spremljanje zdravljenja in določanje učinkovitosti
zdravljenja raka debelega črevesa, jeter in trebušne slinavke.
AFP se uporablja kot dodatna preiskava za zgodnje odkrivanje, spremljanje zdravljenja in določanje učinkovitosti
zdravljenja raka jeter, testisov in jajčnikov. APF se testira tudi za spremljanje kroničnih bolezni jeter, kot je ciroza,
kronični hepatitis B ali hepatitis C, saj je lahko AFP kronično povišan. Te bolezni povečajo tveganje za razvoj raka
na jetrih.
16. SPOLNI IN REPRODUKTIVNI HORMONI
Hormoni upravljajo z vsemi fiziološkimi procesi v našem telesu. Ko so hormoni v ravnovesju, se počutimo zdravo in
vitalno. Neravnovesje v izločanju hormonov (ne le spolnih, ampak tudi vseh drugih) lahko povzroči resne
zdravstvene težave. S spoznavanjem lastnega hormonskega statusa lahko preprečimo pojav kardiovaskularnih
bolezni, raka, diabetesa, avtoimunih bolezni, osteoporoze, demence in debelosti.
FSH (folikulostimulirajoči hormon) se izloča v hipofizi, v jajčnikih pa vpliva na rast in dozorevanje foliklov (jajčnih
celic). Povišana vrednost FSH lahko kaže na zmanjšano funkcijo jajčnikov ter je znak menopavze.
LH (luteinizirajoči hormon) se praviloma preverja skupaj s FSH. Deluje na funkcijo jajčnikov, njegova vrednost v krvi
je odvisna tudi od faze menstrualnega ciklusa. Če je povišan, FSH pa v mejah normalnih vrednosti, gre
najverjetneje za spremembe v sklopu sindroma policističnih jajčnikov. Hkrati povišana LH in FSH kažeta na prehitro
izčrpavanje jajčnikov.
ESTROGEN je primarno ženski spolni hormon, ki močneje vpliva na žensko kot na moško telo, vendar pa tudi moški
potrebujejo določeno mero estrogena, da lahko ohranjajo zdravje. Staranje in visoka raven fizičnega, psihičnega,
čustvenega in biokemijskega stresa vplivajo na upad testosterona pri moških, hkrati pa prihaja do povečanega
estrogena in sprememb v organizmu. Estrogen je katabolični hormon, ki vpliva na razgradnjo mišične mase,
povečanje maščobnih oblog in ginekomastijo (“moške prsi”).
PROGESTERON je eden od hormonov, ki ima ključno vlogo pri uravnavanju številnih funkcij, zlasti menstrualnega
ciklusa. Njegova vloga ni pomembna le v menopavzi, temveč tudi pozneje. Progesteron ima pomembno vlogo v
osrednjem živčnem sistemu in deluje sproščujoče, s čimer lahko razložimo spremembe razpoloženja, razdražljivost
in depresivna stanja, ki se pokažejo s prvimi znaki pomanjkanja progesterona. Pomembno vlogo ima tudi pri
uravnavanju sladkorja v krvi, pri zdravju urinarnega trakta, ohranjanju ustrezne gostote kosti.
Večje vrednosti progesterona v nekaterih primerih lahko vodijo v povišan nivo kortizola in simptome, ki so
povezani s tem (povečana telesna teža in nabiranje maščobe okoli trebuha).
TESTOSTERON (celokupni) je moški spolni hormon vendar se v manjših količinah tvori tudi v ženskem telesu, kjer
ima pomembno vlogo pri ustvarjanju mišic in vzdrževanju mišične moči, udeležen je pri zgradbi kosti ter vpliva na
zmanjšanje telesne maščobe. Zmanjšana koncentracija testosterona se povezuje s težavami pri delovanju
jajčnikov, povišane koncentracije pa s pojavom aken, dlakavostjo, mastno kožo in izpadanjem las.
DHEA-s (Dehidroepiandrosteron sulfat) imenujemo tudi “mati hormonov”, saj je pomemben za sintezo vseh
steroidnih hormonov. Proizvajajo ga nadledvične žleze, v manjši količini pa tudi testisi in kostni mozeg.
Glede na to, da je DHEA-s predhodnik steroidnih hormonov, vpliva na vse organe in tkiva našega telesa. Pospešuje
aktivnost imunskega sistema, stimulira nevrološke funkcije, spodbuja metabolizam, povečuje odpornost
organizma na stres, tako da ustvari ravnotežje povišanemu kortizolu, krepi mišično–skeletni sistem, zaščitno deluje
na razvoj osteoporoze, depresije in bolezni srca.
1. PREISKAVE KRVI
Laboratorijske preiskave krvi so eden najpomembnejših ukrepov, ki ga lahko storimo za preprečevanje življenjsko nevarnih bolezni. Rezultati lahko pomagajo odkriti skrite zdravstvene težave v zgodnjih fazah, kadar je zdravljenje še vedno mogoče in učinkovito.
HEMOGRAM (krvna slika) določa vrednosti eritrocitov (rdečih krvnih celic), levkocitov (belih krvnih celic), število trombocitov in eritrocitnih indeksov (MCV, MCH, MCHC, RDW), določi vrednosti hemoglobina v krvi in določi volumenski delež rdečih krvničk v krvi (hematokrit). Hemogram nam poda splošne informacije o krvnih celicah.
DKS (diferencialna krvna slika) določi deleže posameznih vrst levkocitov (nevtrofilni, eozinofilni, bazofilni granulociti ter limfociti in monociti). Hemogram z DKS ponuja informacijo o splošnem zdravstvenem stanju, za odkrivanje in spremljanje različnih bolezni ali stanj, ki vplivajo na krvne celice, kot so slabokrvnost, infekcije, vnetja, krvavitev ali rak.
SR (sedimentacija) je krvna preiskava, ki meri hitrost posedanja rdečih krvničk oz. eritrocitov v krvi. Pomaga postaviti diagnozo bolezenskim stanjem z akutnimi ali kroničnimi vnetji (okužbe, rak ali avtoimunske bolezni).
2. CELOTEN PREGLED URINA
Izločanje urina je pomembno za mnoge telesne funkcije. Odvaja odpadne snovi, ki nastanejo med presnovnimi procesi. Prisotnost nekaterih snovi v urinu nam poda pomembne informacije o vnetju oziroma infekcijah urinalnega trakta ter o ledvičnih in sistemskih bolezni.
V urinu se testira prisotnost proteinov, glukoze, bilirubina, ketonov, bakterij, glivic in drugih parametrov. Urin se
pregleda tudi pod mikroskopom. z akutnimi ali kroničnimi vnetji (okužbe, rak ali avtoimunske bolezni).
3. KRVNI SLADKOR
Povišana raven glukoze v krvi je eden osnovnih pokazateljev sladkorne bolezni. Diabetes je ena najpogostejših sodobnih kroničnih bolezni, ki jo v številnih primerih lahko preprečimo, če jo odkrijemo dovolj zgodaj.
GLUKOZA v krvi je eden osnovnih pokazateljev sladkorne bolezni. Povišana koncentracija glukoze ali hiperglikemija lahko kaže na diabetes. Diabetes je ena najpogostejših sodobnih kroničnih bolezni, ki jo v številnih primerih lahko preprečimo, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. Znižana koncentracija glukoze ali hipoglikemija kaže na hiperplazijo ali tumor trebušne slinavke, lahko pa nastane tudi zaradi bolezni ledvic in srca, slabe funkcije hipofize in nadledvične žleze ter razširjene bolezni jeter.
4. ZDRAVJE JETER
Jetra so kompleksen in pomemben organ, ki organizem ščiti pred nevarnimi snovmi. S krvjo v jetra prihajajo tako hranljive kot tudi različne strupene snovi, ki jih morajo jetra nevtralizirati in s tem preprečiti poškodbo organizma. Z nezdravim načinom življenja in neustrezno prehrano ogrožamo zdravje jeter (uživanje alkohola, zdravila, mastna in ocvrta hrana). Spremenjena funkcija jeter vpliva na celotno zdravje. Pri upočasnjenem delovanju jeter organizem postopno prehaja v stanje kronične zastrupitve.
CELOKUPNI BILIRUBIN nastane večinoma z razgradnjo hemoglobina iz eritrocitov, nato se pretvori v jetrih in izloča
preko žolča. Povečane vrednosti bilirubina opozarjajo na spremenjeno funkcijo jeter.
CELOKUPNI PROTEINI so pokazatelj kakovosti delovanja jeter in ledvic ter stopnjo hranjenosti oziromapodhranjenosti.
AST, ALT, ALP so jetrni encimi. Povišani jetrni encimi so znak poškodovanih jeter ali pa se pojavijo kot posledica
povečane fizične aktivnosti (pri športnikih) in uživanja zdravil.
GGT je encim, ki je prisoten v vseh celicah. Povišane vrednosti GGT se kažejo pri bolezni in poškodbi jeter
(hepatitis, mastna infiltracija jeter ali rak).
5. LIPIDOGRAM
Z določanjem vrednosti holesterola v krvi lahko podamo oceno tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni in
srčne kapi ter možganske kapi. Prav tako pomaga določiti vrsto zdravljenja in njeno učinkovitost. Priporočljivo je,
da imamo škodljivega holesterola LDL v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več, saj se tako zmanjša tveganje za
nastanek bolezni srca in ožilja.
HOLESTEROL je sestavni del vsake celice in je nujno potreben je za tvorbo večine hormonov, kot so testosteron in
estrogeni.
HDL HOLESTEROL odvaja presežek holesterola v jetra, zato lahko rečemo, da je to “dober” holesterol, ki pomaga
pri čiščenju krvnih žil in zmanjšuje tveganje za bolezni ožilja.
LDL HOLESEROL ali “slab” holesterol, povečuje tveganje za skladiščenje nečistoč na stenah krvnih žil, kar privede
do zamašitve ter poveča tveganje za bolezni ožilja ter za srčno in možgansko kap.
TRIGLICERIDI so maščobe v krvi. Previsoka vrednost maščob v krvi lahko povzroči zamašitev in bolezni krvnih žil,
vključujoč srčno in možgansko kap.
6. ŽELEZO
Železo igra pomembno vlogo pri našem zdravju, saj je sestavni del hemoglobina v rdečih krvničkah in je ključnega
pomena za prenos kisika po organizmu. Pri pomanjkanju železa, se zmanjša tvorba hemoglobina, s tem pa je
porušeno nastajanje eritrocitov in zmanjšana kapaciteta krvi za prenos kisika. Pomanjkanje železa vodi v
slabokrvnost, ta pa lahko zelo poslabša kakovost življenja (preprosta opravila se zdijo naporna, občutek, da ste
brez energije, težave pri razmišljanju, govorjenju ali odločanju, omotičnost in zaspanost).
ŽELEZO je sestavni del hemoglobina v rdečih krvnih celicah. Pomemben je za prenos kisika po organizmu. Če je
železa premalo, se zmanjša tvorba hemoglobina, porušeno je nastajanje eritrocitov in zmanjšana kapaciteta krvi za
prenos kisika. Pomanjkanje železa vodi do slabokrvnosti in takšni ljudje težje prenašajo napor, hitreje se utrudijo,
so bledi in imajo pogosto vrtoglavico.
UIBC, TIBC sta merilo za skupno sposobnost vezave železa in prenos železa v telesu in sta pomemben pokazatelj
pri diagnostiki slabokrvnosti.
FERITIN je protein, ki skladišči železo za bodoče nastajanje rdečih krvnih celic. Koncentracija feritina se zniža pri
pomanjkanju shranjenega železa.
7. ZDRAVJE LEDVIC
Ledvice čistijo kri in ustvarjajo urin, s katerim se iz organizma izločajo odvečne in zdravju nevarne snovi. Delovanje
ledvic je ključno za naš organizem. Z redno kontrolo lahko pravočasno diagnosticiramo spremembe v njihovem
delovanju in preprečimo morebitni razvoj bolezni.
SEČNINA je glavni metabolni produkt dušikovih snovi v našem organizmu. Povečane vrednosti sečnine v krvi
najdemo pri akutni in kronični bolezni ledvic. Znižana vrednost sečnine lahko kaže na težko bolezen jeter, celiakijo
ali nefrotski sindrom.
KREATININ je produkt razgradnje kreatina in se iz organizma izloča z urinom. Povečane vrednosti kreatinina
zaznamo pri spremembah delovanja ledvic.
URATI ali sečna kislina v krvi je rezultat metabolne razgradnje purina. Lahko se uporablja pri diagnosticiranju
bolezni ledvic. Povečane vrednosti sečne kisline najpogosteje zaznamo pri osebah, ki bolehajo za putiko ter
ledvičnimi boleznimi.
8. ZDRAVJE TREBUŠNE SLINAVKE
Trebušna slinavka je žleza z endokrino in eksokrino funkcijo. Endokrini del s svojimi hormoni (inzulin, glukagon)
ureja raven krvnega sladkorja, eksokrini del pa z izločanjem prebavnih sokov in encimov ureja prebavo in
absorbcijo hranil.
ALFA AMILAZA in LIPAZA sta encima za oceno funkcije trebušne slinavke.
9. ELEKTROLITI IN MINERALI
V telesu uravnavajo količino tekočine, ohranjajo funkcije mišic in živcev. Pomembni so za hormonsko ravnovesje,
encimske reakcije, izkoriščenost glukoze, kostno maso, funkcije prebavnega trakta, krvni tlak, zgradbo in sestavo
tkiv. Primanjkljaj (neravnovesje) elektrolitov lahko povzroči resne zdravstvene težave: bolečine v mišicah in krče
mišic, nemir, tesnobo, glavobol, občutek žeje, nespečnost, nepravilen utrip srca, težave s koncentracijo in
vznemirjenost, bolečine v sklepih, spremembe teka ali telesne teže, vrtoglavico pri hitrem vstajanju.
NATRIJ ureja hidracijo organizma, njegova glavna naloga je vnos vode v celice. Potreben je za vzdrževanje funkcije
mišic in živcev.
KALIJ se nahaja v celicah organizma. Prenaša živčne dražljaje, zato je pomemben za delovanje srca, ledvic ter
živčno-mišičnega sistema.
KLOR pomaga pri vzdrževanju normalne količine tekočine v organizmu.
MAGNEZIJ igra pomembno vlogo pri varovanju zdravja mišic, živcev, kosti in zob, pri dvigu imunske odpornosti,
uravnavanju krvnega tlaka in sladkorja v krvi ter vzdrževanju zdrave mere stresa.
KALCIJ pomaga pri varovanju srca, živcev in mišic, potreben je za normalno strjevanje krvi, zdravje kosti in zob ter
za preprečevanje osteoporoze.
FOSFATI skupaj s kalcijem sodelujejo pri krepitvi kosti. Pomembni so tudi za proizvodnjo energije, rast in obnovo
tkiv ter za delo mišic in živčnega sistema.
10. VNETJE
CRP ali C-reaktivni protein kaže na sistemsko vnetje v organizmu. Vnetni proces je eden ključnih razlogov za razvoj
metabolnih sprememb, vključno z diabetesom. Trajno povišane vrednosti CRP so pomemben zgodnji pokazatelj za
številne bolezni.
11. DELOVANJE ŠČITNICE
Ščitnica prek hormonov, ki jih proizvaja, vpliva skoraj na vse metabolne procese v telesu ter ustvarjanje energije, zato je ustrezna vrednost hormonov predpogoj za normalno delovanje organizma.
TSH je hormon, ki nastaja v hipofizi ter uravnava izločanje hormonov ščitnice trijodtironina (T3) in tiroksina(T4).
V primeru povečanega delovanja ščitnice – hipertireozi prihaja do pospešenega metabolizma s številnimi motnjami, kot so nemir, razdražljivost, nespečnost, povečano znojenje, izpadanje las, pospešen utrip srca, driska in hujšanje. Pri zmanjšanem delovanju ščitnice – hipotirozi se upočasni metabolizem, kar privede do trajne utrujenosti, zaspanosti, debelosti, zastajanja tekočine v telesu in sprememb pri prebavi.
12. DELOVANJE ŠČITNICE – RAZŠIRJENO
Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, ki izloča ščitnična hormona tiroksina (T4) in trijodtironina (T3). V organizmu se ščitnični hormoni nahajajo vezani na proteine, ali v prosti obliki (T3 prosti in T4 prosti). Samo prosti hormoni so aktivni.
T4 prosti je ščitnični hormon, ki ga izloča žleza ščitnica.
T3 prosti je ščitnični hormon, ki ga izloča žleza ščitnica in ima glavno vlogo za učinke v tkivih. V pretežni meri
nastane iz T4 s pomočjo encima dejodaze.
Ščitnična hormona tiroksin (T4) in trijodtironin (T3) imata zelo pomembno vlogo pri delovanju organizma, saj pospešujeta presnovne procese v telesu in sta nujno potrebna za normalno rast in razvoj tkiv, povečata pa tudi tvorbo toplote v telesu. Ščitnica prek hormonov, ki jih proizvaja, vpliva skoraj na vse metabolne procese v telesu ter ustvarjanje energije, zato je ustrezna vrednost hormonov predpogoj za normalno delovanje organizma.
13. STRESNI HORMON
KORTIZOL je hormon, ki prispeva k številnim telesnim funkcijam in igra vitalno vlogo pri odzivu telesa na stres.
Izloča ga nadledvična žleza in pomemben je pri uravnavanju metabolizma maščob in ogljikovih hidratov.
Kortizol povečuje skladiščenje maščob na določenih delih telesa in tako ustvarja “zaloge” za primer, ko telo zaradi
izrednih razmer potrebuje več energije. Ko je telo izpostavljeno fizičnemu ali psihičnemu stresu, je izločanje
kortizola povečano. Če to traja daljše obdobje, naše telo stalno dobiva signal za skladiščinje maščobnega tkiva
(tipično okoli trebuha), saj bo tako imelo izvor lahko dostopne energije. To je eden od razlogov, zaradi katerih
prihaja do debelosti kljub zadostni telesni aktivnosti in pravilni prehrani.
Vrednosti kortizola nam pomagajo oceniti funkcijo nadledvične žleze in so indikator za simptome Cushingovega
sindroma ob prevelikih vrednostih kortizola oziroma Addisonove bolezni, ko se pojavijo prenizke vreznosti
kortizola zaradi kronična insuficienca nadledvične žleze. Za izčrpanost nadledvične žleze so značilne nižje vrednosti
kortizola in tudi obrnjen razpored njegovega izločanja: višje vrednosti kortizola ponoči in prenizke vrednosti
kortizola zjutraj.
14. VITAMINI
VITAMIN B12 (kobalamin) je v vodi topen vitamin, ki je potreben za rast krvnih celic, delovanje
ščitnice in vzdrževanje integritete živčne membrane. Znižane koncentracije kažejo na težave z absorpcijo v črevesju
ali nepravilno prehrano. Zvišane koncentracije pa običajno povezujemo s predoziranjem pripravkov oz.
prehranskih dopolnil.
15. TUMORSKI MARKERJI
CA 125 je eden izmed redkih tumorskih markerjev, ki se ga uporablja kot preventivno preiskavo za odkrivanje raka
jajčnikov pri ženskah.
CA 15-3 se uporablja kot dodatna preiskavo pri kliničnem pregledu dojk, ultrazvoku dojk ali mamografiji. Pomaga
odkriti tumorske procese, ki se pojavijo v dojkah. Uporablja se ga kot dodatno preiskavo za odkrivanje raka dojk
(tudi, če ni simptomov) spremljanje zdravljenja, odkrivanje učinkovitosti zdravljenja in odkrivanje ponovitve oz.
metastaze.
CA 19-9 se uporablja kot dodatna preiskava za zgodnje odkrivanje, spremljanje zdravljenja in določanje
učinkovitosti zdravljenja raka trebušne slinavke, raka žolčnika, raka žolčnih kanalov ter raka jeter.
CEA se uporablja kot dodatna preiskava za zgodnje odkrivanje, spremljanje zdravljenja in določanje učinkovitosti
zdravljenja raka debelega črevesa, jeter in trebušne slinavke.
AFP se uporablja kot dodatna preiskava za zgodnje odkrivanje, spremljanje zdravljenja in določanje učinkovitosti
zdravljenja raka jeter, testisov in jajčnikov. APF se testira tudi za spremljanje kroničnih bolezni jeter, kot je ciroza,
kronični hepatitis B ali hepatitis C, saj je lahko AFP kronično povišan. Te bolezni povečajo tveganje za razvoj raka
na jetrih.
16. KRI V BLATU – s tem testom se ugotavljajo skrite krvavitve, ki niso vidne s prostim očesom. Tako odkrivamo
vzroke za pomanjkanje železa in spremembe, ki so predhodnice nastanka raka debelega črevesa.
Zdravnik z vami opravi telefonski pogovor, ki traja približno 20 minut. V pogovoru predstavi rezultate preiskave in vas opozori na morebitna odstopanja ter poda možne vzroke. V kolikor je potrebno vam priporoči nadaljnje preiskave. Svojo zdravniško oceno poda tudi pisno, kot ZDRAVNIŠKO MNENJE v sklopu POROČILA O IZVEDENI PREISKAVI.
Po opravljeni preiskavi na mail prejmete POROČILO O IZVEDENI PREISKAVI, ki vključuje zdravniško mnenje, razlago rezultatov preiskav ter vsa priporočila in morebna opozorila za vaše zdravje.
Cena celotnega paketa 220 EUR
Kako obravnava poteka?
Po prijavi boste prejeli potrditveni email in navodila za laboratorijske preiskave. Laboratorijske preiskave boste izvedli z obiskom sodobnega laboratorija, kjer boste opravili hematološke, biokemijske in imunokemijske preiskave krvi ter preiskave urina in blata. V roku treh dni boste prejeli rezultate preiskav. Zdravnik bo z vami opravil telefonski posvet ter podal zdravniško mnenje. Po opravljeni preiskavi prejmete POROČILO O IZVEDENI PREISKAVI z morebitnimi priporočili in opozorili.
Ali so preiskave primerne za vas?
Naše telo kar naprej skrbi, da vsi procesi v telesu delujejo brezhibno ter nas ohranjajo pri življenju. V sodobnem relativno stresnem načinu življenja so obremenitve našega telesa izredno velike, hkrati pa smo podvrženi naravnemu procesu staranja, zato se lahko zgodi, da se funkcije nekaterih organov ali procesov precej zmanjšajo ali celo odpovedo. Za oceno ustreznosti delovanja našega telesa je potrebno občasno redno preverjanje nekaterih parametrov zdravja.
Priporočamo testiranje tako ženskam kot tudi moškim v vseh starostnih obdobjih. Predvsem pa je priporočljivo, da tovrstne preiskave po 35.letu starosti opravite vsaj 1-krat na tri leta. Pravočasno diagnosticiranje neustreznosti ali morebitnih bolezenskih stanj lahko precej izboljša prognozo in potek zdravljenja, s tem pa vpliva tudi na vašo kvaliteto življenja in doseženo življenjsko dobo.
Zakaj bi se odločili zdaj?
1. Rezultati laboratorijskih preiskav so hitri, zanesljivi in ključni za odkrivanje bolezni, ki morda še nimajo izraženih simptomov.
2. Bolezni v zgodnjem stadiju je možno hitreje in bolj zanesljivo ozdraviti.
3. Zdaj je najboljši čas za preventivni pregled ter da naredimo nekaj zase 🙂
Veselimo se srečanja z vami …
Luka Hren, dipl.kineziolog
ALI
PRIJAVA NA PREISKAVO
BIOSANA Aktivna
in odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času 🙂
PRIPOROČILA in MNENJA NAŠIH STRANK
Podjetje BIOSANA Living Nature d.o.o. vam nudi strokovne in kakovostne storitve posvetov, preiskav in svetovanj strokovnjakov na področju zdravega in kvalitetnega življenja. Po prijavi in izbiri želenega programa prejmete telefonski klic oziroma mail s podatki termina obravnave.
